Večna pot 2, 1000 Ljubljana
Telefon: +386-1-200 7802
Fax: +386-1-257 3589
E-naslov: info@gozdis.si
Kako do nas?
sl
en

Dan Zemlje na 9. slovenskem lovskem dnevu


Datum objave: 24.04.2017

Na Dan Zemlje, v soboto 22. aprila, je v okviru sejma potekal 9. slovenski lovski dan. Strokovni posvet na temo »Stanje in upravljanje populacij divjadi: primerjava med Slovenijo in tujino« je organiziral strokovno-znanstveni svet Lovske zveze Slovenije. Udeležilo se ga je več kot 160 udeležencev, ki so lahko prisluhnili predavateljem iz Hrvaške, Srbije in Slovenije. Namen posveta je bila izmenjava znanja med državami ter prenos raziskovalnih dognanj uporabnikom, lovcem in načrtovalcem. V treh sklopih so se zvrstila predavanja na temo upravljanja s parkljarji in še nekaterimi drugimi vrstami. Gozdarski inštitut Slovenije je v sodelovanju s partnerji predstavljal izkušnje in modele upravljanja s srnjadjo ter bobrom iz nekaterih evropskih državah. Pri upravljanju s prostoživečimi živalmi so poleg poznavanja biologije, ekologije in stanja posameznih živalskih vrst, zelo pomembna tudi spoznanja na področju spremljanja stanja živalskih habitatov. Zadnji sklop predavanj je bil tako namenjen izzivom na področju upravljanja s prostorom.


Predavanje Saše Vochl: »Upravljanje z bobrom: primeri iz Evrope«


Predavanje Katarine Flajšman: »Upravljanje s srnjadjo v Evropi»

V kmetijski krajini se obmejki, mejice in posamična drevesa, kjer zatočišče najdejo številni živi organizmi, vse bolj umikajo sodobnim trendom intenzivnega kmetijstva in infrastrukturi. Sposobnosti sklepanja kompromisov na področju rabe prostora bodo narekovale barvitost rastlinskih in živalskih vrst. Čas bo pokazal ali bomo uživali v črno-beli ali pisani paleti barv, ki nam jih v našem prostoru ponuja narava.


Foto: Saša Voshl, Ljubljansko Barje

Drevesa in grmi v kmetijski krajini opravljajo številne funkcije. Ponujajo zatočišče živalim, opravljajo protivetrno zaščito, zmanjšujejo negativne vplive bližine cest itd.


Foto: Saša Vochl

Na poti domov iz Gornje Radgone smo obiskali več kot 400 let star hrast, ki smo ga ujeli še v zimski preobleki. Orjak, ki naj bi bil drugi najstarejši hrast v Sloveniji, je ime dobil po bližnji Niderlovi domačiji.

Vsebine predavanj:
http://www.lovska-zveza.si/userfiles/Gradivo%209.%20Slovenski%20lovski%20dan.pdf



Izpostavljeno

















Naša spletna stran uporablja piškotke, zato, da stran bolje deluje. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?
Ne strinjam se