Večna pot 2, 1000 Ljubljana
Telefon: +386-1-200 7802
Fax: +386-1-257 3589
E-naslov: info@gozdis.si
Kako do nas?
sl
en

Gorski gozdovi kot ponor ogljika


Datum objave: 17.11.2020

V četrtek, 12.11.2020, je CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, organizirala spletni posvet z naslovom »Funkcije gozdov z vidika podnebnih sprememb«.


Z Alpskim sistemom podnebnih ciljev je Posvetovalni odbor za Alpsko podnebje oblikoval sektorske podnebne cilje. V protokolu Gorski gozd so izpostavljeni štirje ključni, vsi pa so povezani z zdravstvenim stanjem gozda in prilagodljivostjo gozda na podnebne spremembe. Kako tem ciljem sledimo v Sloveniji? V začetku posveta so bile predstavljene tematike varovalna funkcija gorskega gozda, ponor, sonaravno upravljanje in trajnostno upravljanje gorskih gozdov, ki so vezane na sektorski podnebne cilje za gorski gozd (Alpski sistem podnebnih ciljev 2050; XV. Alpska konferenca). Nadaljevanje posveta je bilo namenjeno oblikovanju priporočil za doseganje ciljev protokola Gorski gozd, prilagojenih slovenskemu prostoru.

V Alpah so se temperature v zadnjem stoletju dvignile za skoraj 2 °C, kar je skoraj dvakrat več od povprečja severne poloble. Na posvetu je Primož Simončič predstavil temo »Gorski gozdovi kot ponor ogljika«. Predstavitev je nastala v sodelovanju s sodelavci GIS (Erika Kozamernik, Daniel Žlindra in Boštjan Mali).

Ponor je proces pri kateremu se iz ozračja odvzemajo toplogredni plini med katerimi je tudi ogljikov dioksid. Gozd je v enem delu vir, v drugem pa ponor ogljika, oba pa sta na dolgi rok uravnotežena. Zaloge ogljika so različne glede na različne rabe tal. Tako so gozdni ekosistemi v Sloveniji v glavnem ponor.

Ogljik je vezan v nadzemni del (drevje), podzemni del (koreninski del), odmrlo biomaso (leseni del), opad in gozdna tla. Največje količine ogljika so vezane v nadzemni del in gozdna tla. Vrednosti količin so zelo variabilne, odvisne od drevesne vrste, globine tal, podnebja, lokalnih mikroklimatskih posebnosti in drugih dejavnikov. Na sekvestracijo ogljika v gorskih gozdovih vpliva padavinski/vodni režim, temperatura zraka, pojavljanje suš, neurij, poplav, vetrolomov, napadi insektov, požari, sečnja gozdov, erozija, gradnja infrastrukture.

V Sloveniji podatke o zalogah ogljika v gozdovih dobimo iz podatkov gozdne inventure, ki je potekala na sistematični mreži 4x4 km (vključene so plsokve s 16x16km mreže), in ploskev intenzivnega monitoringa.

Raziskovalci GIS so izračunali, da so v gorskih gozdovih (nad 800 m nadmorske višine) povprečne zaloge ogljika v nadzemni in podzemni biomasi v l. 2018 v povprečju 131,6 t ha-1, v odmrlem lesu 7,6 t ha-1, v gozdnih tleh do 40 cm globine pa 152,6 t ha-1. Podatki o zalogah ogljika so primerljivi s tujimi podatki, v obdobju 2012 – 2018 pa so povprečne vrednosti za nadzemni in podzemni del boiomase povečale (ponor).

Če želimo, da gorski gozd deluje kot ponor ogljika moramo ohranjati njegov varovalni potencial, prilagoditi gospodarjenje, spremljati zdravstveno stanje in z ustreznimi ukrepi varovati gozdna tla v Alpah (preprečevati erozijo, uporabljati prilagojeno mehanizacijo, presojati gradnjo infrastrukture, prilagajati pašo…).




Izpostavljeno
























Naša spletna stran uporablja piškotke, zato, da stran bolje deluje. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?
Ne strinjam se