Večna pot 2, 1000 Ljubljana
Telefon: +386-1-200 7802
Fax: +386-1-257 3589
E-naslov: info@gozdis.si
Kako do nas?
sl
en

Izjava Gozdarskega inštituta Slovenije v zvezi poškodbami gozdov zaradi žleda


Datum objave: 03.02.2014

Po prvih poročilih ocenjujemo, da je žled od 30. 1. 2014 do 3. 2. 2014 povzročil poškodbe gozdov v obsegu in količini, ki je večja od kadarkoli zabeležene v zgodovini slovenskega gozda.

Neposredna ekonomska škoda zaradi zmanjšane vrednosti poškodovanih lesnih sortimentov je velika, vendar manjša v primeri s škodo, ki jo je žled povzročil ekologiji gozda. V najbolj prizadetih gozdovih je porušena zgradba gozda in s tem so zmanjšane njegove koristne funkcije.

Na prizadetih območjih se obteženo drevje še lomi in podira in zato je vsak obisk gozda nevaren in ga odsvetujemo, dokler se ledena obloga ne stopi in bodo odstranjena obvisela drevesa.

Sanacija poškodovanih gozdov bo v prvi fazi izjemno nevarna za izvajalce del, saj je poleg polomljenih dreves mnogo tudi izruvanih. Zaradi tega naj sečnjo in spravilo v poškodovanih gozdovih opravljajo samo izurjeni in ustrezno opremljeni delavci.
Poškodovani iglavci predstavljajo ustrezno podlago za namnožitev podlubnikov in namnoženi lahko napadejo sosednje nepoškodovano drevje. Zato morajo biti sanitarni ukrepi v gozdovih iglavcev opravljeni pravočasno, kot predpisuje Zakon o gozdovih in Pravilnik o varstvu gozdov.
Poškodovani listavci imajo v primerjavi z iglavci pogosto prizadeti samo del krošnje ali so se jim odlomile posamične veje in bodo preživeli. Rane na deblu in mesta odlomov vej v krošnji predstavljajo vstopno mesto za glive, ki povzročajo trohnobo debel in zmanjšujejo vrednost lesa.

Po spravilu poškodovanega lesa in opravljenih sanitarnih ukrepih pa je pred gozdarstvom dolgoročna naloga ponovne vzgoje stabilnega in zdravega gozda, ki bo zaradi narave gozda trajala desetletja. V tem času bodo na prizadetih območjih nujni intenzivnejši ukrepi nege mlajših razvojnih faz gozda. Za izboljšanje gospodarske vrednosti gozda bi bilo ustrezno na nekaterih območjih dopolniti vrstno sestavo s sajenjem sadik gozdnega drevja. Pri tem predstavlja poseben problem pomanjkanje ustreznih sadik, saj njihova vzgoja traja več let, sposobnost gozdnih drevesnic pa je zaradi zmanjševanja proizvodnje sadik v zadnjih letih okrnjena.

Poleg tega menimo, da v zadnjih letih v Sloveniji gozdarska stroka nazaduje zaradi zmanjševanja finančnih sredstev tako po številu zaposlenih, kot po obsegu raziskovalnega dela. Vendar pomena ki ga ima gozd, ne moremo vrednotiti zgolj z ekonomskimi merili, njegove funkcije čiščenja vode in zraka, možnosti rekreacije in nabiranje gozdnih sadežev so tudi pomembne in temeljijo na globoki zgodovinski povezanosti človeka z gozdom in drevjem.

Zato bodo sanacijski ukrepi odvisni od presoje družbe, kakšen gozd želi in potrebuje: visoko produktiven, stabilen in zdrav, ki ga je gozdarska stroka sposobna vzpostaviti, ali drugačnega - goščo brez gospodarske vrednosti, ki bo nastala, če ne bomo ustrezno strokovno ukrepali.

Gozdarji znajo z gozdom, samo priložnost jim dajmo!

Gozdarski inštitut Slovenije,
direktor Primož Simončič




Izpostavljeno

















Naša spletna stran uporablja piškotke, zato, da stran bolje deluje. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?
Ne strinjam se