Večna pot 2, 1000 Ljubljana
Telefon: +386-1-200 7802
Fax: +386-1-257 3589
E-naslov: info@gozdis.si
Kako do nas?
sl
en

LETO 2015 – Mednarodno leto tal


Datum objave: 19.08.2015

LETO 2015 – Mednarodno leto tal / 5. december – Svetovni dan tal


Generalna skupščina Združenih narodov je 20. decembra 2013 razglasila 5. december za Svetovni dan tal in leto 2015 za Mednarodno leto tal.
Podlaga za tako odločitev je dejstvo, da tla predstavljajo temelj za razvoj kmetijstva, osnovnih ekosistemskih storitev in varne hrane ter so ključnega pomena za ohranjanje življenja na Zemlji.

K tej odločitvi jih je vodilo tudi spoznanje, da je trajnostna raba tal ključnega pomena za reševanje pritiskov, ki jih ustvarja naraščajoče število prebivalstvo. Osveščanje o pomembnosti tal zagotovo spodbuja trajnostno gospodarjanje s tlemi in prispeva k zdravim tlem. Posledično s tem skrbimo za varno preskrbo s hrano in za stabilno in trajnostno rabo ekosistemov.

Ustrezno upravljanje s kmetijskimi in gozdnimi tlemi, ima velik gospodarski in socialni pomen, zlasti njen prispevek h gospodarski rasti, biotski pestrosti, trajnostnemu kmetijstvu, izkoreninjenju revščine, krepitvi vloge žensk, reševanju in blažitvi podnebnih sprememb ter izboljšanju razpoložljivosti vodnih virov. V Združenih narodih poudarjajo, da dezertifikacije, degradacije tal in suše povzročajo resne težave za trajnostni razvoj, zlasti v državah v razvoju, zato Svetovni dan tal in Mednarodno leto tal lahko pomembno prispevata k ozaveščenju o pomebnosti tal za obstoj človeštva in kakovost bivanja na Zemlji.


Gozdna tla


Gozdna tla so očem dokaj skrit in zato slabše raziskan del gozda. Njihov pomen za delovanje gozda in kroženje vode ter drugih snovi v gozdnih ekosistemih, kot so ogljik, hranila, onesnažila, ipd., je izjemno pomemben. Tla gozdnega ekosistema so nepogrešljiv del gozda, saj v in na njih živijo številne rastline, živali, glive in mikroorganizmi. Drevesom in ostalemu gozdnemu rastju nudijo tla mehansko oporo, vodo, talni zrak in hranila, ki so nujno potrebna za njihovo rast. Stanje gozdnih tal vpliva na stanje gozdov in na procese v gozdu. Nanje vplivajo s svojimi lastnostmi, kot je na primer rodovitnost gozdnih tal, onesnaženost gozdnih tal, puferska sposobnost (t.j. sposobnost, da tla ohranijo prvotno pH vrednost), zmožnost zadrževanja vode itn. Gozdna tla so do danes zvečine ohranila prvobitno naravno zgradbo in to je napram drugim vrstam tal njihova posebnost.

Za gozdna tla je značilen organski del tal, ki ga za razliko od kmetijskih tal sestavlja opad drevja, veje in vejice ter odmrli živalski delci. Sestavljen je iz različnih organskih podhorizontov. Biokemični in kemični procesi so tu najbolj intenzivni in imajo odločilen vpliv na stopnjo in smer ostalih talnih procesov. Razkroj opada, mrtvega lesa padlih debel, odlomljenih vej in ostalih organskih snovi poteka zaradi delovanja edafona - živali in mikrobov v tleh.

   
Slike: Profili gozdnih tal

Gozdna tla delujejo kot nekakšen filter za onesnažila in s tem je povezana tudi kakovost vode, ki je odvisna od stanja tal. Gozdna tla s svojo zadrževalno sposobnostjo ohranjanja vode (po principu spužve) zadržujejo padavinsko vodo in jo počasi oddajajo v okolje ter tako blažijo ekstremne razmere.

Kaj ogroža gozdna tla?


  • industrija,
  • transport,
  • gradnja objektov,
  • emisije/imisije onesnažil,
  • različne intenzivne rabe,
  • divja odlagališča,
  • rekreativna raba gozda

Slike: Vplivi človekove dejavnosti na gozdna tla

Zaradi vplivov gospodarjenja z gozdovi in gozdnimi tlemi ter vplivov okoljskih dejavnikov na njih, se gozdna tla lahko poslabšajo (npr. zaradi steljarjenja, gozdne mehanizacije ipd.). Ti procesi so še posebej intenzivni na področjih z imisijami onesnažil (npr. okolica glavnih prometnic), na območjih z intenzivnimi kmetijskimi aktivnostmi, v okolici industrijskih centrov, termoenergetskih objektov in mest ter divjih odlagališč odpadkov. Vsi ti vplivi pomembno vplivajo na stanje gozdnih tal in gozda, kar je še posebej pomembno na vodovarstvenih območjih.

Na Gozdarskem inštitutu Slovenije se z gozdnimi tlemi ukvarjamo v Oddelku za gozdno ekologijo, kjer nam je v veliko pomoč Laboratorij za gozdno ekologijo.

 


Zapisal: dr. Aleksander Marinšek
Objavil: Iztok Sinjur




Izpostavljeno


















Naša spletna stran uporablja piškotke, zato, da stran bolje deluje. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?
Ne strinjam se