Večna pot 2, 1000 Ljubljana
Telefon: +386-1-200 7802
Fax: +386-1-257 3589
E-naslov: info@gozdis.si
Kako do nas?
sl
en

Srečanje partnerjev projekta Lifegenmon v Solunu


Datum objave: 03.11.2017

V Solunu je potekalo tridnevno skupno srečanje partnerjev projektov Lifegenmon in Gentree, ki se je začelo v ponedeljek, 23. oktobra 2017, z obiskom ploskve jelke pod Olimpom na 900 metrih nadmorske višine. Delo na ploskvi so nam predstavili uslužbenci grške javne službe za gozdove, ki opazovanje sestoja izvajajo enkrat tedensko in s tem natančno sledijo cvetenju in razmnoževanju dreves. Na debla so montirali tudi tipala, s katerimi zbirajo podatke o temperaturi in vlagi v gozdu.



Slovenske vodje enot za gojenje gozdov in varstvo iz ZGS, ki so se udeležili srečanja, je zanimalo tudi pomlajevanje, s katerim je v Sloveniji zaradi številčne divjadi kar nekaj težav. Pri Grkih je drugače, saj je lov dovoljen od septembra do februarja dvakrat tedensko – vsako sredo in soboto. Dovolilnica za celo državo stane le 180 evrov letno, odstreljenih živali pa ni potrebno prijavljati in pripadejo lovcem. Pregleda nad odstrelom tako ni, je pa število ustreljenih živali na lovca omejeno.



Torkovo konferenco in hkrati osrednji dogodek srečanja partnerjev projektov Lifegenmon in Gentree so odprli predstavniki grških oblasti in Aristotelove univerze v Solunu. Z uvodnim predavanjem o projektu Lifegenmon pa je vsebinski del konference otvorila vodja projekta prof. dr. Hojka Kraigher, Bruno Fady pa je predstavil projekt GenTree.



V dopoldanskem delu so se nato zvrstila še tri predavanja raziskovalcev iz Gozdarskega inštituta Slovenije: dr. Marjana Westergren je predstavila pregled mednarodnih politik za ohranjanje genetske pestrosti; Domen Finžgar je demonstriral uporabo spletne zbirke podatkov o vrsti, lokaciji in stanju dreves na ploskvah, ki je bila vzpostavljena v okviru projekta Lifegenmon; Marko Bajc je s predavanjem o krožnih testih pri prisotnih znanstvenikih, ki delujejo na projektih Gentree in Lifegenmon, vzpodbudil kar precej vprašanj. Mag. Živan Veselič je kot predstavnik partnerja ZGS na konferenci poudaril, da v Sloveniji zagovarjamo sonaravno gospodarjenje z gozdovi. Vlogo Lifegenmona oz. genetskega monitoringa vidi predvsem kot pomoč gozdovom v času, ko se soočamo z vedno hujšimi in vedno pogostejšimi naravnimi ujmami. Predstavitve ja zaokrožilo predavanje sodelavca obeh projektov prof. Phila Aravanopoulosa iz Aristotelove univerze v Solunu. Ob zaključku dopoldanskega dela konference je bilo izraženo tudi pričakovanje, da se ob koncu projekta Lifegenmon izda priročnik, ki bo pomagal izsledke raziskav implicirati v terensko delo.



Popoldan so sledile delavnice. Prva je želela od udeležencev pridobiti odziv na dosedanje delo na ploskvah, z namenom da se izboljšajo sedanje smernice gozdnega genetskega monitoringa in pripravijo nove za monitoring drevesnih vrst, ki v trenutne raziskave še niso vključene. Na drugi delavnici so moderatorji zbirali predloge o možnosti zmanjšanja stroškov oz. o združevanju posameznih dejavnosti na projektu. Tretja delavnica pa se je osredotočila na izdelavo Akcijskega plana za implementacijo gozdnega genetskega monitoringa v nacionalne in evropske strategije ter morda celo v nacionalne regulative. Četrta delavnica je skušala odgovoriti na vprašanje: kako o gozdnem genetskem monitoringu komunicirati z različnimi javnostmi – od šolajoče se mladine do političnih odločevalcev.



V sredo, 25. oktobra, so nam gostitelji na polotoku Halkidika na vzhodni strani Solunskega zaliva predstavili še ploskev bukve, v katero je zajetih 250 dreves. Spomladi s posebnim fotoaparatom s 83-kratno povečavo opazujejo cvetenje dreves, jeseni pa obarvanost listov. Seme, ki dozori v zgodnji jeseni, zbirajo z mrežami, ki jih položijo pod drevo, ali pa z zato posebej najetimi plezalci, ki seme nabirajo v krošnji. Paulos Bekiaroglou, ki skrbi za ploskev, je opozoril, da je v grških gozdovih ilegalno izsekavanje še vedno velik problem. Dodatno se je razmahnil v času hude grške finančne krize, ko so se ljudje zaradi visokih cen fosilnih goriv pri ogrevanju zatekli k uporabi lesa.


(na sliki: prof. Phil Aravanopoulos, Aristotelova univerza v Solunu)
Tridnevno srečanje, ki so se ga udeležili tudi predstavniki svetovalnega odbora projekta LIFEGENMON (sestavljenega iz upravnega odbora programa EUFORGEN in nacionalnih ekspertov iz JV Evrope), se je zaključilo z diskusijo v prostorih univerze. Prof. dr. Kraigher je ob slovesu poudarila, da mora genetski monitoring v javnost vstopati skozi prizmo okoljskih sprememb kot rešitev za ohranjanje biodiverzitete. Rezultati raziskav, izvedenih v okviru projekta, pa bodo morali biti prilagojeni potrebam ljudi, ki delujejo na terenu.



Izpostavljeno

















Naša spletna stran uporablja piškotke, zato, da stran bolje deluje. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?
Ne strinjam se