Večna pot 2, 1000 Ljubljana
Telefon: +386-1-200 7802
Fax: +386-1-257 3589
E-naslov: info@gozdis.si
Kako do nas?
sl
en

Identifikacija drevesnega koreninskega sistema in spremljanje zadrževanja vode v tleh z označevalnimi poizkusi


Status: aktiven
vodja projekta: dr. Mitja Ferlan
Oddelek: Oddelek za gozdno ekologijo
Sodelavci:
Partnerji:

Namen projekta


Z raziskavo želimo oceniti kako mikrolokacija, s poudarkom na fizikalnih lastnostih tal, vpliva na posamezno drevo, njegovo rast, vitalnost in mortaliteto.

Razvili bomo inovativno metodo
z uporabo označevalnega poizkusa, z namenom identifikacije koreninskega sistema odraslega drevja na heterogenih kraških tleh. Tovrstni pristop izkazuje velik potencial za nedestruktivno detekcijo mesta vstopa vode v rastlino in s tem posredno za detekcijo koreninskega sistema.
Podrobneje bomo raziskali kako sposobnost tal za zadrževanje vode, skupaj s talnim in koreninskim okoljem, vpliva na blaženje sušnega stresa.

Strokovne podlage

Nekatere podnebne projekcije za srednjo Evropo predvidevajo intenzivne podnebne spremembe, napovedujejo povišanje temperature zraka in posledično povečanje števila in trajanja sušnih dogodkov, kar bo odločilno vplivalo na stanje gozdnih ekosistemov.

Za vegetacijo, ki raste na kraških, karbonatnih tleh, situacijo poslabša še dejstvo, da so tla plitva in imajo majhno sposobnost zadrževanja vode. Zaradi tega je ponekod, in bo v prihodnosti še izraziteje, sub-mediteranski del Slovenije še bolj izpostavljen sušnim razmeram. Posledično bo prišlo do začetka premikov vegetacije.

Številne študije na kraških ekosistemih, s karbonatno matično podlago, so se ukvarjale z vodno bilanco in odpirajo nova vprašanja s poudarkom na tem kako heterogena tla in okolje koreninjenja skupaj z zadrževalno sposobnostjo tal za vodo blažijo sušni stres. Številne študije navajajo, da lahko iz tovrstnih ekosistemov odteče do 30% padavinske vode (Cantón in sod., 2010, Benischke in sod., 2010). V zadnjih študijah s tega področja raziskovalci navajajo še večje odtoke padavinske vode in sicer od 40% pa do 72% (Ferlan in sod., 2016).

V naši zadnji študiji (Ferlan in sod., 2016) smo, ob uporabi eddy-covariančne in ostalih mikrometeoroloških metod pokazali, da je letna primarna produkcija kraškega ekosistema linearno odvisna od dolžine sušnega dogodka in ne od njegove intenzivnosti. Kljub znatni suši je kraški ekosistem sposoben že po nekaj padavinskih dogodkih obnoviti privzemanje ogljika na raven pred sušo.



Za kraške ekosisteme je značilna karbonatna matična podlaga, topografija z izstopajočimi kraškimi pojavi in zelo plitva tla z nizko zadrževalno sposobnostjo za vodo. Globina tal se močno razlikuje; lahko sega od 0 cm ob površinski skalovitosti do 1-2 m v vrtačah in do nekaj metrov v talnih žepih. Medtem, ko se vsebnost vode v tleh in temperatura v zgornjih plasteh zemlje lahko merita s klasičnimi metodami (Schume in sod., 2003, Ferlan in Simončič, 2012), nižjih plasti tal, ki so potencialno pomembni vodni vir za odrasla drevesa, ni mogoče doseči z običajnimi merilnimi tehnikami.

Fizikalne lastnosti tal v kraških ekosistemih dopuščajo možnost, da odraslo drevo doseže globje talne plasti ali talne žepe in črpa vodo od tam. Posledično so drevesa z različno razporejenimi koreninskimi sistemi različno dovzetna za sušni stres ob nastopu sušnega dogodka.



Sliki: Za kraški svet je značilna raznolikost globine tal (t.i. talni žepi), katere pomen za drevo lahko opazimo v času suše.

Povezave do sorodnih vsebin


Ferlan, M., Eler, K., Simončič, P., Batič, F., Vodnik, D., 2016. Carbon and water flux patterns of a drought-prone mid-succession ecosystem developed on abandoned karst grassland. Agriculture, Ecosystems & Environment 220, 152-163. https://doi.org/10.1016/j.agee.2016.01.020

Ferlan, M., Simončič, P., 2012. Robust and cost-effective system for measuring and logging of data on soil water content and soil temperature profile. Agricultural Sciences 3, 865-870. http://dx.doi.org/10.4236/as.2012.36105

Benischke, R., Harum, T., Reszler, C., Saccon, P., Ortner, G., Ruch, C., 2010. Karstentwässerung im Kaisergebirge (Tirol, Österreich) – Abgrenzung hydrographischer Einzugsgebiete durch Kombination hydrogeologischer Untersuchungen mit Isotopenmethoden und hydrologischer Modellierung. Grundwasser 15, 43-57.

Cantón, Y., Villagarcía, L., Moro, M.J., Serrano-Ortíz, P., Were, A., Alcalá, F.J., Kowalski, A.S., Solé-Benet, A., Lázaro, R., Domingo, F., 2010. Temporal dynamics of soil water balance components in a karst range in southeastern Spain: estimation of potential recharge. Hydrological Sciences Journal/Journal des Sciences Hydrologiques 55, 737-753.

Schume, H., Jost, G., Katzensteiner, K., 2003. Spatio-temporal analysis of the soil water content in a mixed Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.)–European beech (Fagus sylvatica L.) stand. Geoderma 112, 273-287.

Naša spletna stran uporablja piškotke, zato, da stran bolje deluje. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?
Ne strinjam se