Večna pot 2, 1000 Ljubljana
Telefon: +386-1-200 7802
Fax: +386-1-257 3589
E-naslov: info@gozdis.si
Kako do nas?
sl
en

Posebni nadzor za glivi Mycosphaerella dearnessii in Mycosphaerella pini v letu 2012


Status: zaključen
: dr. Barbara Piškur
Oddelek: Oddelek za varstvo gozdov
Sodelavci: prof. dr. Dušan Jurc, dr. Nikica Ogris, Tine Hauptman
Partnerji:

Gozdarski inštitut Slovenije je bil z Odločbo o imenovanju in nalogah koordinatorjev posebnih nadzorov škodljivih rastlinskih organizmov (št. 3430-19/2012-6) za leto 2012 imenovan kot koordinator posebnega sistematičnega nadzora za spremljanje rjavenja borovih iglic, ki ga povzroča gliva Mycosphaerella pini Rostrup in rdeče pegavosti borovih iglic, ki jo povzroča gliva Mycosphaerella dearnessii M.E. Barr. Program posebnega nadzora za glivi M. pini in M. dearnessii (št. 3430-86/2012-2) je bil potrjen dne 18. 5. 2012 s Sklepom št. 3430-86/2012-3. Pogodba o izvajanju in financiranju strokovnih nalog s področja zdravstvenega varstva rastlin št. 2332-12-000009 za izvedbo omenjenega posebnega nadzora je bila podpisana dne 23. 8. 2012. Laboratorijske analize vzorcev s sumom na prisotnost gliv iz omenjenega posebnega nadzora je izvajal pooblaščen laboratorij Laboratorij za varstvo gozdov, Gozdarski inštitut Slovenije.

Gliva Mycosphaerella dearnessii M.E. Barr (anamorf Lecanosticta acicola (Thum.) Syd.) povzroča bolezen iglic borov, ki jo imenujemo rjavenje borovih iglic. Gliva Mycosphaerella pini E. Rostrup (anamorf Dothistroma septosporum (Dorog.) Morelet) povzroča bolezen iglic borov, ki jo imenujemo rdeča pegavost borovih iglic. Leta 2004 je bila gliva M. pini na osnovi molekularnih podatkov razdeljena v dve vrsti: Dothistroma septosporum (teleomorf M. pini) in Dothistroma pini Hulbary (teleomorf neznan). Spremljanje navzočnosti in izvajanje ukrepov za omejevanje širjenja M. dearnessii in M. pini predpisuje Direktiva Sveta št. 2000/29/ES, saj sta glivi uvrščeni v Prilogo II.A1 (M. dearnessii) in Prilogo II.A2 (M. pini). V posebni nadzor za leto 2012 je bila vključena tudi gliva D. pini (do l. 2004 del vrste M. pini) zaradi nerazjasnjenosti patogenosti in razširjenosti v Sloveniji.

S sistematičnim nadzorom smo želeli odkriti prisotnost in razširjenost obeh bolezni na področju Slovenije in ustrezno ukrepati ob najdbah.
Naša spletna stran uporablja piškotke, zato, da stran bolje deluje. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?
Ne strinjam se