Večna pot 2, 1000 Ljubljana
Telefon: +386-1-200 7802
Fax: +386-1-257 3589
E-naslov: info@gozdis.si
Kako do nas?
sl
en

Presoja uspešnosti obnove gozdov s sadnjo in setvijo v Sloveniji


Status: aktiven
Vodja projekta:: prof. dr. Hojka Kraigher
Oddelek: Oddelek za gozdno fiziologijo in genetiko
Sodelavci:

29875

Bajc Marko

14869

Božič Gregor

50519

Brglez Ana

29092

De Groot Maarten

21242

Grebenc Tine

28855

Hrenko Melita

29831

Jagodic Špela

33222

Kavčič Andreja

05093

Kovač Marko

07127

Kraigher Hojka

24268

Mrak Tanja

23448

Ogris Nikica

25448

Piškur Barbara

53018

Smolnikar Peter

24777

Štupar Barbara

38188

Unuk Tina

24343

Westergren Marjana

28401

Železnik Peter

Partnerji:


Trajanje: 1.11.2018 - 31.10.2020
Vodja projekta: prof. dr. Hojka Kraigher, Gozdarski inštitut Slovenije
Vsebinski spremljevalec:
dr. Gregor Meterc, MKGP

Financerji:

Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (35 %)

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (65 %)


Obnov
a gozda s sadnjo ali setvijo je v kratkoročni perspektivi med vsemi gozdnogojitvenimi ukrepi daleč najdražji ukrep, kar omejuje njeno izvajanje, odločitve o taki obnovi gozda pa morajo biti temeljito premišljene. Zaradi dolge življenjske dobe in reproduktivne biologije gozdnega drevja lahko odločitve v času obnove gozdov, ki jih  sprejmemo danes, pa naj gre za naravno obnovo ali obnovo s sadnjo in setvijo, kasneje »popravimo« le ob znatnih finančnih in delovnih vložkih. Neuspešna ali neprimerna obnova lahko privede tudi do porušitve gozdnih sestojev in sprememb v njihovi dolgoročni stabilnosti in rasti. V tej perspektivi obnova gozda ni več najdražji ukrep!

 

Od leta 1995 so bili v Sloveniji trije žledolomi, trije požari, trije vetrolomi in en snegolom večjih razsežnosti. V teh ujmah je bilo (brez zadnjega vetroloma) 2.000 ha gozda uničenih, 950.000 ha pa poškodovanih (Predlog Strategije obnove gozdov 2016). Ujmam in vročini so se po letih 2003 in 2014 pridružile še večletne namnožitve podlubnikov (Predlog Strategije obnove gozdov 2016). V takih razmerah naravna obnova degradiranih površin ne zadostuje, da bi v željenem časovnem okviru zagotovili storitve, ki naj bi jih določen gozd opravljal.

Pomemben del projekta predstavlja analiza dosedanje obnove gozdov s sadnjo. V analizo bo zajet pregled obsega  sadnje in setve v površinskem in finančnem smislu ter podana okvirna ocena vpliva sadnje na razvoj gozdov. Pomemben dejavnik pri oceni dosedanje izvedbe je tudi analiza uspešnosti sadnje oziroma preživetja sadik, saj je uspešnost umetne obnove odvisna od številnih  dejavnikov. Pomemben vpliv imajo dejavniki žive narave, kot so divjad, številne patogene glive, bakterije, žuželke in drugi škodljivi organizmi, ter dejavniki nežive narave. V projektu bodo analize uspešnosti opravljene po posameznih reprezentativnih skupinah gozdnih rastišč. Posebej bomo analizirali uspešnost sadnje na območjih večjih naravnih ujm v zadnjih 25 letih. Pridobljena znanja in ukrepi za zmanjšanje poškodb sadik in sejank bodo vključeni v posodobljena navodila in priporočila za lastnike gozdov, gozdne  drevesnice in operativne delavce javne gozdarske službe, ki v gozdu skrbijo za sadnjo in izvajanje nege po sadnji.

Cilji projekta so:

 

·         oceniti uspešnost obnove gozdov s sadnjo in setvijo pri razvoju slovenskih gozdov v zadnjih 25 letih (delež v celotni obnovi, uspeh obnove glede na vložena sredstva in materiale, vpliv na doseganje gozdnogojitvenih ciljev),

 

·         pripraviti metodologijo odločanja o obsegu obnove s sadnjo in setvijo v prihodnosti na ravni gozdnogospodarskih načrtov, ločeno na t. i. redno obnovo in obnovo gozdov po velikopovršinskih ujmah glede na ustreznost drevesnih vrst in vzgojno obliko sadik,

 

·         izdelati podrobne kriterije in postopke ocenjevanja kakovosti sadik,

 

·         primerjati zdravstveno stanje sadik in sejank z osebki naravne obnove v gošči oziroma mladju na primerljivih rastiščih,

 

·         določiti najpomembnejše škodljive organizme, ki v gozdovih povzročajo poškodbe sadik in sejank ter pripraviti navodila za njihovo prepoznavanje,

 

·         pripraviti katalog ukrepov za preprečevanje oz. zmanjšanje škod na sadikah zaradi škodljivih organizmov, presoditi o ustreznosti obstoječih ukrepov za zaščito sadik,

 

·         pripraviti podrobna navodila ravnanja s sadikami v različnih fazah od drevesnice do sadnje, ter

 

·         vzpostaviti sodelovanja med raziskovalci in laboratoriji za določitev nekaterih škodljivih organizmov sadik in sejank drevja (sodelujoče organizacije, predvsem NIB in KIS, bodo vključene s konzultacijami ali kot podizvajalci).

 

 

Časovnica, vodje aktivnosti in vsebina - naslov

 

 

Aktivnost

Začetek (mesec, M)

Zaključek (mesec, M)

Vodja aktivnosti

Vsebina aktivnosti

DS1

1

36

H. Kraigher

Vodenje in diseminacija

DS2.1

1

30

G. Božič

Analiza dosedanje obnove gozdov s sadnjo in setvijo v zadnjih 25 letih

DS2.2

1

36

G. Božič

Analiza uspešnosti sadnje oziroma preživetja sadik

DS2.3

6

36

H. Kraigher

Strokovne osnove za pripravo metodologij odločanja o obsegu obnove s sadnjo in setvijo v GGN

DS3.1

1

24

P. Železnik

Kriteriji in postopki ocenjevanja kakovosti sadik

DS3.2

1

36

P. Železnik

Testiranje in primerjava obstoječih, novih ali alternativnih metod spremljanja kakovosti sadik

DS3.3

24

36

P. Železnik

Demonstracijski prikaz določevanja kakovosti sadik na terenu

DS4.1

12

36

N. Ogris

Najpomembnejši škodljivi organizmi, ki v gozdovih povzročajo poškodbe sadik

DS4.2

24

36

A. Kavčič

Katalog ukrepov za preprečevanje oz. zmanjšanje škod na sadikah zaradi škodljivih organizmov

 

DS5

1

36

B. Piškur

Vzpostavitev sodelovanja med inštitucijami in laboratoriji za določitev škodljivih organizmov

Naša spletna stran uporablja piškotke, zato, da stran bolje deluje. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?
Ne strinjam se