Večna pot 2, 1000 Ljubljana
Telefon: +386-1-200 7802
Fax: +386-1-257 3589
E-naslov: info@gozdis.si
Kako do nas?
sl
en

Zagotavljanje gozdnega reprodukcijskega materiala za potrebe obnove gozdov ob naravnih ujmah večjega obsega ter ob pričakovanih spremembah pravnih zahtev


Status: aktiven
Koordinator projekta: prof. dr. Hojka Kraigher
Oddelek: Oddelek za gozdno fiziologijo in genetiko
Sodelavci:
Partnerji:
  • Gozdarski inštitut Slovenije (vodilni partner)
  • Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
  • Zavod za gozdove Slovenije

Hitrost pričakovanih klimatskih sprememb bo po pričakovanjih vplivala na uspevanje gozdnih drevesnih vrst in lahko onemogoči uspevanje gozdov na njihovih obstoječih rastiščih. Različne simulacije razvoja gozdov predvidevajo spremembe razmestitve in drevesne sestave gozdov, ki bodo potekale ob pogostih naravnih ujmah, razširjanju bolezni in škodljivcev ter razširjanju invazivnih vrst.


Z vidika trajnosti in sonaravnosti je nujno, da populacije dolgoročno ohranijo
sposobnost prilagajanja
.  Hkrati je potrebno zagotoviti možnosti za pospeševanje migracij drevesnih vrst oziroma provenienc in njihovih simbiontov. Slednji lahko pripomorejo k naravnim načinom preživetja v primeru biotskih dejavnikov stresa in motenj. Na kratek rok se lahko gozdovi prilagodijo novim razmeram s fenotipsko plastičnostjo, na dolgi rok pa le s pomočjo evolucijskega potenciala, torej z ohranjanjem ali večanjem genetske pestrosti mladih gozdov, iz katerih se bodo lahko razvili bodoči sestoji. Genetska pestrost namreč omogoča preživetje, prilagajanje in razvoj gozdov v spreminjajočem se okolju in zagotavlja vitalnost gozdov ter njihovo odpornost na bolezni in škodljivce.

Za bodoče razmere ni zagotovil, da bo tradicionalno gozdnogospodarsko načrtovanje uspelo prispevati k ohranjanju zdravih gozdov.  Zato poteka vse več študij prenosa provenienc med različnimi provenienčnimi območji, višinskimi pasovi in tudi različnimi regijami v Evropi. Pri manjšinskih drevesnih vrstah je 'pospeševanje' genetske pestrosti še bolj potrebno in zahteva aktivno podporo na primer v obliki mešanja gozdnega reprodukcijskega materiala iz več semenskih objektov. Povečuje se tudi pomen živih arhivov in semenskih plantaž z namenom ohranjanja in povečevanja genetske pestrosti. Poleg sprememb v razmerju med naravnim pomlajevanjem in sadnjo in setvijo semena, spremenjene rabe vrst in provenienc, večanja pomena 'genetsko­pospeševalnih' semenskih plantaž, bo treba posebno pozornost posvetiti tudi prilagojeni vzgoji sadik.  Pri tem so posebnega pomena spremljevalni organizmi (mikorizne glive), ki omogočajo gozdnemu drevju uspevanje v različnih tleh.

Kljub že nekaj desetletnem pomanjkanju interesa in nepoznavanju pomena gozdnega semenarstva in drevesničarstva ­to ob hitrih podnebnih spremembah v svetu ponovno pridobiva na pomenu. Ob sanaciji posledic žledoloma leta 2014 lahko pričakujemo, da bo naravna obnova gozda zaradi neugodnih ekoloških razmer in zaradi prevelikih populacij divjadi otežena. Na določenem delu prizadetih gozdov bo gotovo nujna rastiščno pogojena in optimalno časovno dimenzionirana obnova s sadnjo in setvijo z rastišču prilagojenim gozdnim reprodukcijskim materialom velike genetske pestrosti. Slednja bo preko ohranjanja prilagoditvenega potenciala bodočih generacij gozdov na pogoje spreminjajočega se okolja omogočila njihovo trajnost.

Pomanjkanje interesa in nepoznavanje pomena gozdnega semenarstva in drevesničarstva je prispevalo k trenutno zaskrbljujočem stanju poslovanja pomembnih dobaviteljev GRM v Sloveniji, ter krčenju financiranja gozdnega semenarstva in drevesničarstva za potrebe obnove slovenskih gozdov. Sočasno se v zadnjih letih pojavljajo težnje velikih evropskih drevesnic in semenarjev po centralizaciji sistema sledenja izvora gozdnega reprodukcijskega materiala v državah Evropske Unije. Poseben poudarek projekta bo na pripravi strokovnih izhodišč in predlogih za možne rešitve v primeru povečanih potreb za zagotavljanje GRM za potrebe sanacij velikih ujm.

Zaradi aktualnosti predlagane teme je potek projekta pripravljen fazno, kjer bo v prvi fazi (v prvem obdobju izvajanja projekta) pripravljen predlog rešitev glede zagotavljanja GRM za potrebe sanacije žledoloma v letošnji zimi.

Cilji projekta


Cilji projekta so razvojni in neposredno uporabni v praksi:
i.    pripraviti strokovna in organizacijska izhodišča za zagotavljanje gozdnega genskega materiala za potrebe sanacij velikih ujm, s poudarkom na posledicah žledu 2014;
ii.    analizirati ustreznost ključnih dejavnikov pri dosedanji pravni ureditvi na področju zagotavljanja gozdnega reprodukcijskega materiala (GRM);
iii.   pripraviti strokovna izhodišča in kriterije za morebitno spremembo provenienčnih območji v Sloveniji, ki bodo zagotavljala ustrezno količino in kakovost GRM za raznolike rastiščne razmere v Sloveniji, ter morebitno spreminjanje le­teh zaradi vplivov klimatskih sprememb, vključno z naravnimi ujmami velikega obsega;
iv.   predlagati strokovne rešitve v sistemu zagotavljanja GRM za potrebe slovenskega gozdarstva glede kakovosti in sledenja GRM od lastnika izhodiščnega materiala do uporabnika GRM ter predvidene spremembe na področju zakonodaje, pripraviti zasnovo sledenja primernosti in genetske pestrosti uporabljenega GRM v daljšem časovnem obdobju, vključno z ekonomskim ovrednotenjem predloga,
iv.   pripravo smernic in osnutka priročnika;
v.    pripraviti predlog za pridobivanje GRM, ohranjanje in odobritev novih gozdnih semenskih objektov, vključno z objekti ex situ, v gozdovih zasebnega lastništva, glede na zahteve po kakovosti in ustreznosti GRM.

Projektna skupina


Projektna skupina: v projektno skupino so vključeni raziskovalci iz Gozdarskega inštituta Slovenije in Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire Biotehniške fakultete, ob sodelovanju sodelavcev Zavoda za gozdove Slovenije, predstavnikov gozdnih semenarjev in drevesničarjev ter lastnikov gozdov. V posamezne aktivnosti se bodo vključevale tudi druge raziskovalne ali izobraževalne ustanove v Sloveniji. S projektom bomo prispevali tudi k razvoju monitoringa genetske pestrosti, izvajanju nacionalnega gozdnega programa, ter k pripravi strokovnih osnov za morebitne spremembe ali dopolnitve zakonodaje s področja ohranjanja gozdnih genskih virov doma in v EU. Zato bo ključnega pomena tudi redna interakcija s predstavniki sektorja za gozdarstvo na MKGP.

Projektne aktivnosti


Projektne aktivnosti bodo potekale v okviru delovnih skupin (DS), ki bodo obsegale:
DS1: Žled 2014 – pregled potreb, kapacitet in priprava smernic za obnovo (cilj i.)
DS2: Pregled in dopolnitve pravne ureditve za zagotavljanje GRM ustrezne kakovosti (ii., iii.)
DS3: Zasnova sistema genetskega monitoringa za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti bodočih sestojev v pogojih hitrih klimatskih sprememb (iv.)
DS4: Gozdni semenski objekti, vključno z objekti ex situ, v pogojih zasebnega lastništva (v.)
DS5: Prenos znanj in vodenje projekta

Pričakovani rezultati projekta in mejniki prenosa znanj:


Delovna skupina 1

I.1.1 Program dopolnitve registra gozdnih semenskih objektov (M6)
I.1.2 Protokol za pridobivanje, dodelavo, shranjevanje in kalitev GRM za sanacijo izbranih gozdnih drevesnih in grmovnih vrst (M12)
I.1.3 Priporočila za pridobivanje, dodelavo, shranjevanje in uporabo GRM ter vzgojo kontejnerskih sadik (M36)

W1  Skupna delavnica več projektov CRP na temo sanacije žledoloma 2014 (M12)

Delovna skupina 2

I.2.1 Priprava strokovnih prispevkov o skladnosti načrtovanja in izvedbe obnove gozdov s sadnjo in setvijo, uporabi GRM ter možnostih povečanja genetske pestrosti z uporabo GRM iz različnih domačih in sosednjih območij (M12, M24, M36)
I.2.2 Priprava strokovnih osnov za spremembe ali dopolnitve pravnih zahtev, strokovne usmeritve za načrtovanje, ter za spremembe sistema financiranja / organiziranja gozdnega semenarstva in drevesničarstva (M12, M24, M36)

Delovna skupina 3

I.3.1 Pilotno strokovno in ekonomsko ovrednotenje kazalcev genetske pestrosti v okviru genetskega monitoringa (M30)
I.3.2 Priprava zasnove Priročnika za genetski monitoring (M36)

Delovna skupina 4

I.4.1 Strokovni pregled in predlog možnosti glede nadomestil za lastnike gozdov z odobrenimi gozdnimi semenskimi objekti (M36)
I.4.2 Register plus dreves divje češnje (M24)
I.4.3 Strokovni načrt osnovanja semenske plantaže divje češnje s povečano genetsko pestrostjo in kakovostjo lesa (M36)

Delovna skupina 5

I.5.1 Domača stran projekta, ter sistem njenega vzdrževanja (M6)
I.5.2 Objave znanstvenih in strokovnih člankov – vsaj dva letno (M12, 24, 36)
I.5.3 Sodelovanje na delavnicah doma (M12) in v tujini na temo sanacije žleda ter znanstvenih in strokovnih srečanjih – vsaj dve srečanji letno (M12, 24, 36)
I.5.4 Posredovanje protokola (I.1.2) za obnovo gozdov, poškodovanih v žledolomu
2014 javnostim (M12)
I.5.5 Posredovanje Priročnika za genetski monitoring gozdov (I.3.2) strokovnim javnostim (M32)
I.5.6 Posredovanje strokovnih osnov za spremembo pravnih zahtev (I.2.2, I.3.2, I.4.1)
strokovni javnosti ter MKO (M24, M36)
I.5.7 Priprava zapisnikov o poteku projekta ter obveznih poročil za financerje
(četrtletno oz. v roku 3 mesecev po mejnikih M12, 24, 36)

W2 Organizacija delavnice za slovensko strokovno javnost s predstavitvijo rezultatov projekta (M35)
Naša spletna stran uporablja piškotke, zato, da stran bolje deluje. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?
Ne strinjam se