Večna pot 2, 1000 Ljubljana
Telefon: +386-1-200 7802
Fax: +386-1-257 3589
E-naslov: info@gozdis.si
Kako do nas?
sl
en


Laboratorij

Raziskovalne naloge

Dogodki

Objave

Terensko delo


Raziskave srnjadi

 

Ugotavljanje razmnoževalnega potenciala srnjadi v Sloveniji


Prostoživeči parkljarji so zaradi razširjenosti, naraščajočih populacijskih trendov, velikosti, vplivov na vegetacijo, prehranskega pomena za velike zveri ter ljudi pomembna živalska skupina. Evropska srna/srnjad (Capreolus capreolus L.) je ena ključnih vrst kopenskih ekosistemov Evrope in najpomembnejša lovsko-upravljavska vrsta ne le v Sloveniji, temveč tudi v veliki večini evropskih držav.



Pri upravljanju s srnjadjo kot najpomembnejšo vrsto divjadi v Sloveniji (enako velja tudi za večino drugih vrst divjadi) vse pogosteje ugotavljamo, da bi za še boljše (bolj prožno) upravljanje s populacijami potrebovali nekatere osnovne podatek o ekologiji vrst, ki jih trenutno ne poznamo. Eden najpomembnejših dejavnikov, ki jih moramo poznati in upoštevati pri učinkovitem trajnostno naravnanem upravljanju s populacijami divjadi, je razmnoževalni potencial posameznih vrst. Za razliko od številnih evropskih držav, v katerih so razmnoževalni potencial (tj. stopnjo oplojenosti, velikost legla oz. število zarodkov, spolno razmerje zarodkov in kasneje mladičev) srnjadi začeli intenzivno preučevati že pred nekaj desetletji, v Sloveniji tovrstnih podatkov praktično ni na voljo. Zato smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije v sodelovanju z Inštitutom za ekološke raziskave ERICo Velenje v letu 2013 začeli z ugotavljanjem razmnoževalnega potenciala srnjadi.

Z raziskavo želimo:


  • ugotoviti najpomembnejše parametre razmnoževalnega potenciala (plodnost, potencialna velikost legla – izražena s številom rumenih telesc v jajčnikih, spolno razmerje zarodkov) srnjadi v Sloveniji in variabilnost teh parametrov;
  • ovrednotiti vplive različnih dejavnikov (s poudarkom na telesni masi, starosti in izpostavljenosti stresu) na razmnoževalni potencial srnjadi;
  • ugotoviti, kakšen je prirastek srnjadi v Sloveniji in kako se razlikuje med posameznimi območji;
  • ugotoviti pojavnost, pogostnost in mehanizme nastanka hipoplazije sklenine kot kazalnika izpostavljenosti stresu in vpliv le-tega na razmnoževalni potencial srnjadi;
  • ugotoviti spolno razmerje mladičev srnjadi v različnih območjih Slovenije in ovrednotiti dejavnike, ki vplivajo nanj.

Na kratko o metodah ugotavljanja plodnosti in potencialne velikosti legla


Plodnost in potencialno velikost legla posameznih srn določamo z ugotavljanjem prisotnosti in štetjem rumenih telesc (corpora lutea (mn.); corpus luteum) v jajčnikih srn. Za potrebe raziskave potrebujemo rodila srn in mladic (enoletnih srn), tj. maternice z jajčniki. Vzorčenje rodil izvajamo v sklopu rednega odstrela oz. odvzema srnjadi v Sloveniji. Z vzorčenjem smo pričeli že v letu 2013, nadaljevali ga bomo še v letih 2014 in 2015. Pričakujemo, da bomo v celotnem obdobju raziskave zbrali >1000 rodil srn, kar bo omogočilo zelo celovito spoznavanje razmnoževalnega potenciala srnjadi. Pri tem sodelujemo z upravljavci lovišč iz različnih območij Slovenije.




Levo: prerez jajčnikov (z modrimi puščicami so označena rumena telesca)
Desno: maternica z jajčniki (označeno z modro)

Sodelovanje v raziskavi

 

Vsi ostali upravljavci lovišč (lovske družine), ki bi bili pripravljeni sodelovati pri zbiranju vzorcev rodil srnjadi za potrebe raziskav, nas prosim kontaktirajte:

Kontaktna oseba:

Katarina Flajšman, Gozdarski inštitut Slovenije, e-naslov: katarina.flajsman@gozdis.si


V primeru, da se boste odločili za sodelovanje, vam bomo naknadno poslali bolj podrobne informacije. Natančnejši opis zajemanja vzorcev (odvzema rodil) in njihovega shranjevanja ter spremni obrazec za označevanje vzorcev sta na voljo na spodnjih povezavah:

pdfNavodila_zbiranje_rodil_srnjadi_2014 (.pdf 563KB)
pdfSpremni_obrazec_za_oznacevanje_vzorcev 2014 (.pdf 331KB)

Dodatno gradivo


Prvi rezultati raziskav so podani v spodnjem poročilu:

pdfPorocilo_LZS_oplojenost_parkljarjev_2013 (.pdf 3.1MB)


Več informacij o razmnoževalnem potenciali srnjadi in vplivnih dejavnikih, si lahko preberete v članku

 

O raziskavi


Raziskave razmnoževalnega potenciala srnjadi potekajo v sklopu doktorskega usposabljanja Katarine Flajšman v programu mladih raziskovalcev, pod mentorstvom doc. dr. Boštjana Pokornega. Finančna sredstva je zagotovila Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (pogodba št. 1000-12-0404). Del finančnih sredstev za ugotavljanje razmnoževalnega potenciala srnjadi v Sloveniji zagotavlja tudi Lovska zveza Slovenije, za kar se njenemu vodstvu iskreno zahvaljujemo.




Izpostavljeno

















Naša spletna stran uporablja piškotke, zato, da stran bolje deluje. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?
Ne strinjam se