Večna pot 2, 1000 Ljubljana
Telefon: +386-1-200 7802
Fax: +386-1-257 3589
E-naslov: info@gozdis.si
Kako do nas?
sl
en


Oddelek za gozdno fiziologijo in genetiko

 

Hitre povezave

  1. Predstavitev oddelka za gozdno fiziologijo in genetiko
  2. Sodelavci
  3. Projekti in programi
  4. Strategija razvoja
  5. Povezave

Predstavitev oddelka


Poznavanje in razumevanje fiziologije, funkcionalne, vrstne in genetske pestrosti gozdnih drevesnih vrst in njihovih simbiontov so pogoj za dolgoročno uspešno obnovo gozdov in ohranjanje gozdnih genskih virov. Naša usmeritev so raziskave in razvoj s področja gozdne fiziologije in genetike, razvojno in strokovno usmerjanje ter izpolnjevanje obvez iz javnih pooblastil s področja gozdnega semenarstva in drevesničarstva, vodenje Slovenske gozdne genske banke, molekularnih in biokemijskih baz podatkov ter referenčnega materiala in živih kolekcij koreninskih simbiontov gozdnega drevja, svetovanje in prenos znanja ter soustvarjanje nacionalnih in evropskih strategij raziskav in razvoja s področja gozdarstva, biodiverzitete in ohranitvene biologije.

Naše raziskave in strokovne naloge prispevajo k dolgoročni stabilnosti gozdnih ekosistemov in njihovi multifunkcionalni vlogi v ohranjanju biodiverzitete in modeliranju ponora ogljika v gozdnih ekosistemih.

Delujemo v skladu z načeli programskega in projektnega povezovanja, podpore razvoju kadrovskih kapacitet in znanj, opreme in objektov, doseganja mednarodno primerljivih kriterijev znanstvene odličnosti, ter pozitivnega timskega sodelovanja. Naša strateška prednost so pestri, ohranjeni gozdni ekosistemi, obstoječa znanja, zbirke in baze, sodobna oprema ter predvsem perspektiven, medsebojno povezan kolektiv, ki se aktivno vključuje v mednarodne projekte, sodelovanja in v naloge javne gozdarske službe v Sloveniji. Usmerjeni smo v nenehen razvoj znanstvene odličnosti in standardiziranih metodologij ob hkratnem tesnem sodelovanju s slovensko gozdarsko in naravovarstveno prakso. Za uspešno delovanje na področju gozdne fiziologije in genetike projektno sodelujemo z ostalimi oddelki GIS, pedagoškimi in drugimi raziskovalnimi organizacijami v Sloveniji in tujini, kakor tudi z lastniki gozdov, načrtovalci in izvajalci del v gozdovih in gozdnem okolju, ter s podjetji, ki delujejo na področju revitalizacije sterilnih in kontaminiranih površin.

Področje raziskav in inovacij


Področje raziskav in inovacij, ki se stalno razvija in dopolnjuje, je zasnovano na:
  • fiziologiji gozdnega drevja, fiziologiji rasti in razvoja, fiziologiji simbioz, rasti in razvoja korenin ter stresni fiziologiji,
  • gozdni genetiki, provenienčnih raziskavah in populacijski genetiki,
  • ohranjanju gozdnih genskih virov (in situ, ex situ) in genetskem monitoringu,
  • razvoju tehnologij pridelave, dodelave in shranjevanja gozdnega semena in kalitve,
  • raziskavah mikorize in interakcij v rizosferi ter biodiverzitete gozdnih tal,
  • miko- in rizo-bioindikaciji stresa v rizosferi,
  • molekularni biologiji in ekologiji,
  • biotehnologiji in mikorizofernem bioinženirstvu,
  • mikorizoremediacijskih tehnologijah,
  • raziskavah v gozdnem drevesničarstvu in zunajgozdnih nasadih.

Javno pooblastilo


Kot pooblaščeni organ za odobritev gozdnih semenskih objektov, certifikacijo in diagnostiko gozdnega reprodukcijskega materiala in diagnostični laboratorij za molekularno identifikacijo gozdnega reprodukcijskega materiala, oddelek vodi postopek odobritve gozdnih semenskih objektov, izdaja spričevala o izvoru gozdnega reprodukcijskega materiala, vodi registre in baze podatkov z molekularnimi bazami, izvaja testiranja in izdaja dokumente za potrebe gozdarske inšpekcijske službe in druge naročnike, ter vodi Slovensko gozdno gensko banko.

Sodelavci

 

Vodja oddelka

Hojka KRAIGHER

 

Sodelavci

Marko BAJC

Tjaša BALOH

Gregor BOŽIČ

Tina DROLC

Domen FINŽGAR

Tine GREBENC

Melita HRENKO

Ivan KREFT

Tijana MARTINOVIĆ

Tanja MRAK

Boris RANTAŠA

Irena REBOV

Ines ŠTRAUS

Barbara ŠTUPAR

Marjana WESTERGREN

Saša ZAVADLAV

Peter ŽELEZNIK

 

Dopolnilno zaposleni

Gaby DECKMYN

Nate McDOWELL

 

Zunanji sodelavci v okviru potekajočih projektov (izbor)

Vladko ANDONOVSKI

Phil ARAVANOPOULOS

Dalibor BALLIAN

Franc BATIČ

Robert BRUS

Reinhart CEULEMANS

Tina DIVJAK

Dieter ERNST

Barbara FUSSI

Arthur GESSLER

Zoran GRECS

Heljä-Sisko HELMISAARI

Marina HERMAN PLANINŠEK

Miha HUMAR

Davorin KAJBA

Marina KATANIĆ

Marija KOLŠEK

Fotis KIOURTSIS

Monika KONNERT

Igor KŐVEŠ

Marko KREFT

Irena MAČEK

Milan MATARUGA

Csaba MATYAS

Rainer MATYSSEK

Tina MICHIELLI

Babette MÜNZENBERGER

Nives OGRINC

Saša ORLOVIĆ

Vlado PLANINŠEK

Mike STARR

Mari Mette TOLLEFSRUD

Živan VESELIČ

Dominik VODNIK

Håkan WALLANDER

Sodelavci v okviru bilateralnih projektov z Brazilijo, Črno Goro in Makedonijo

Sodelavci v okviru mednarodnega programa EUFORGEN

Sodelavci v okviru SEE projekta PEMURES

Sodelavci 7OP EU Capacities projekta EUFORINNO

Sodelavci LIFE+ projekta LIFEGENMON Idr.


Študenti

Branislav TRUDIĆ, ILFE, PhD Novi Sad

Yasmine PIÑUELA SAMANIEGO, MSc Madrid, ERASMUS idr.

|nazaj na vrh|

Projekti in programi

 

Programi

Projekti

  • EUFORINNO - European Forest Reasearch and Innovation
  • LIFEGENMON - Razvoj sistema genetskega monitoringa gozdov
  • PEMURES
  • CRP V4/1438 - Zagotavljanje gozdnega reprodukcijskega materiala za potrebe obnove gozdov ob naravnih ujmah večjega obsega ter ob pričakovanih spremembah pravnih zahtev
  • CRP V4-1616 - Ocena sistema ohranjanja gozdnih genskih virov in stanja gozdnega semenarstva v povezavi z novimi sistemi vzgoje gozdnega drevja
  • CRP V3-1140 - Določitev ukrepov za zagotavljanje genetskega varstva gozdov

Strategija razvoja


1. Razvoj kadrov

  • Podpora izobraževanju doma in v tujini, konstruktivnemu timskemu delu, doseganju in preseganju kriterijev, pogojenih z delovnim mestom ter željami in vizijo posameznikov;
  • Zagotavljati pogoje za znanstveno-raziskovalno in strokovno delo in razvoj v skladu z osebnimi cilji posameznika in razvojem področij na inštitutu.

2. Kvaliteta in zmogljivost laboratorijev in storitev

  • Nadaljevati s posodabljanjem laboratorijev, kvalitativnim in kvantitativnim izboljšanjem analiz in postopkov ter uvedbe novih najsodobnejših pristopov v laboratorijih FIGE (mikrodisekcija, izotopske analize, sekveniranje naslednje generacije, genska ekspresija, adaptivna evolucija, vzpostavitev pogojev za detekcijo GSO v gozdarstvu, …);
  • Povečati nivo standardizacije analiz in postopkov od sprejema vzorcev do rezultatov – izboljšanje sledljivosti, ponovljivosti in primerljivosti. Srednjeročna in dolgoročna perspektiva ostaja tudi pridobitev akreditacije za vsaj nekaj ključnih analiz v laboratorijih FIGE.
  • Vzporedno z izboljšanjem kvalitete in zmogljivosti laboratorijev FIGE pomembno perspektivo predstavlja tudi trženje storitev s področja fizioloških in genetskih analiz tako v gozdarstvu kot tudi širše s komercialnimi projekti, ki vključujejo molekularno identifikacijo organizmov, populacijsko genetske študije, filogenetske in filogeografske analize, analize bioloških združb v kompleksnih vzorcih, zgodnjo detekcijo prisotnosti gliv, ugotavljanje sledljivosti gozdnih produktov z  izotopskimi metodami itn.
  • Inovacije: aktivneje uporabiti pridobljeno znanje in izkušnje za razvoj inovacij analitskih postopkov in raziskovalne opreme. Dolgoročno perspektivo predstavlja tudi trženje inovacij in ponudba razvoja in izdelava določenih tipov raziskovalne opreme po naročilu (povezava z LEG – Laboratorijem za elektronske sisteme v gozdarstvu).
(v skladu s cilji projekta EUFORINNO)

3. Raziskovalne metode v razvoju

  • Mikroskopija in analize slike: nadaljevati z razvojem metod za pripravo, analizo in prikaz vzorcev (mikroskopskih in makroskopskih preparatov, slik in živih vzorcev), nadaljnji razvoj metod za analize korenin in micelija, postopna izdelava atlasa korenin, gliv in semen gozdnega drevja
  • Fluorescenčna mikroskopija: razvoj metod za fiziološke raziskave na nivoju tkiv in celic simbiontskih organizmov.
  • Mikrodisekcija: razvoj in uvedba standardiziranih in rutinskih postopkov uporabe mikrodisekcijskega mikroskopa za fiziološke in genetske raziskave na nivoju tkiv, celic in pod celičnim nivojem – raziskave interakcij gostitelj-simbiont/patogen/parazit znotraj tkiva oz. na nivoju celice; raziskave alokacije in obrata hranil na nivoju tkiv ali nižje v povezavi z izotopskimi analizami.
  • Genetika, genomika, proteomika, metatranskriptomika: vzpostavitev protokolov za analize genomov, proteomov,…kot globalni pogled na dogajanja v organizmu ali celotnem ekosistemu.
  • Biogeografija in filogeografija talnih organizmov s poudarkom na ugotavljanju vzorcev pojavljanja in migracij med seboj povezanih organizmov različnih skupin.
  • Encimatika: razvoj metod za raziskave encimskih procesov v rizosferi gozdnih ekosistemov.
  • Razvoj tehnologij gojenja talnih organizmov in vzpostavljanja večpartitnih (nadzorovanih) mrež organizmov z namenom doseganja izbranih ciljev: nadaljevanje študija interakcij različnih skupin organizmov v rizosferi ter eksploatacija možnosti izkoriščanja izbranih sistemov v praksi.
  • Uporaba biomarkerjev za ugotavljanje prisotnosti posameznih skupin organizmov v gozdnih tleh ter za vrednotenje njihove biomase.
  • Razvoj metod za ugotavljanje dolgoživosti korenin.
  • Modeliranje v gozdnih tleh: nadaljevanje začetih aktivnosti in sodelovanj na področju prevajanja bioloških procesov v gozdnih tleh (in širše) v matematične opise le-teh, vzporedno s pridobivanjem podatkov za postavitve modelov in njihovo validacijo.
  • Izotopske analize: Vpeljava izotopskih sledilcev za proučevanje kroženja izbranih makroelementov na nivoju gozdnih ekosistemov - vzpostavitev raziskovalne platforme na terenu za aplikacijo izotopskih sledilcev na nivoju ekosistema  ter povezava z  modeliranjem v gozdnih tleh. Uporaba izotopskih sledilcev za ugotavljanje alokacije izbranih makroelementov znotraj organizma in med posameznimi organizmi ter hitrosti obrata drobnih korenin in micelija.
  • Nadaljnje raziskave in razvoj, organizacija ter dolgoročno vzdrževanje zbirk, poskusnih nasadov, in situ enot ohranjanja GGV in baz podatkov.

4. Razvoj novih pristopov pri monitoringu stanja gozdov

  • Genetski monitoring in kazalci prilagojenosti razmeram v okolju: vzpostavitev protokolov za genetski monitoring, ki bo omogočal oceno ogroženosti evolucijskega prilagoditvenega potenciala populacij gozdnega drevja ter razvoj ustreznih kazalcev, ki bodo omogočali spremljanje stopnje prilagojenosti gozdnih populacij na spreminjajoče se razmere v okolju. Samo z genetskim monitoringom lahko spremljamo in znanstveno potrdimo dinamične procese pri spreminjanju genetske strukture in genetske variabilnosti znotraj posameznih populacij gozdnega drevja zaradi vpliva klimatskih in drugih okoljskih sprememb na gozdne ekosisteme in načinov gospodarjenja z gozdom.
  • Nadaljnje spremljanje in svetovanje za potrebe sistemskih rešitev s področja gozdnih genskih virov, gozdnega reprodukcijskega materiala, varovanja ter vzgoje gliv ter vključevanje teh področij v sistem razvoja podeželja.
  • Kmetijsko-gozdarski sistemi (KGS): raziskave na področju KGS, ki sovpadajo s področji gozdne fizioloogije in genetike, ki bodo omogočile uspešno vpeljavo KGS v prakso.
(v skladu s cilji projekta LIFEGENMON)

5. Znanstvena politika, publicistika in prenos znanj:

  • Razvoj pedagoških kvalifikacij, gradiv in izobraževalnih sistemov na področju gozdne fiziologije in genetike, ekologije, ohranjevalne biologije, ter posameznih metodoloških pristopov.
  • Razvoj publicističnih kvalifikacij in soustvarjanje založniške politike na GIS in v gozdarstvu
  • Razvoj sistema odprtega dostopa do podatkov znanstveno-raziskovalnega procesa, sistema enakih možnosti, vrednotenja upravljanja z bazami podatkov.
  • Razvoj nacionalnih in evropskih strategij razvoja raziskav in in ocenjevanja področij gozdarstva, biodiverzitete, ohranitvene biologije in širše biotehniških ved ter ved o življenju, okolju in zemlji.

Izpostavljeno

















Naša spletna stran uporablja piškotke, zato, da stran bolje deluje. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?
Ne strinjam se