Večna pot 2, 1000 Ljubljana
Telefon: +386-1-200 7802
Fax: +386-1-257 3589
E-naslov: info@gozdis.si
Kako do nas?
sl
en

Monitoring gozdov


Aktualno:

- zaradi žleda, začasna ustavitev aktivnosti na terenu; podrobnosti->
- Delavnica "Intenzivno spremljanje stanja gozdov"; zbornik prispevkov->


Glede na namen zbiranja podatkov so raziskovalne ploskve lahko trajnega značaja, to so t.i. trajne raziskovalne ploskve (TRP), ali začasne raziskovalne ploskve (ZRP)
TRP  so namenjene predvsem t.i. intenzivnemu monitoringu - zveznem (kontinuiranem) zbiranju podatkov o stanju gozda.
ZRP so navadno vzpostavljene za čas trajanja posameznih projektnih nalog.


Samo zdravi in vitalni gozdovi lahko opravljajo številne ekološke, socialne in proizvodne vloge kot jih razume sodobni svet in so narekovane v mednarodnih in nacionalnih dokumentih. Da bi se lahko pridobivale zanesljive ocene o stanju in spremembah v gozdnih ekosistemih ter vsaj deloma pojasnili in razumeli najpomembnejši procesi v gozdnih ekosistemih, spremljanje zdravstvenega stanja in razvrednotenja gozdov narekuje dva metodološka pristopa:

  • velikoprostorsko statistično opazovanje katerega namen je ugotavljanje statističnih vrednosti cenilk v času in prostoru s ciljem zgodnjega odkrivanja njihovih sprememb,  pravočasnega opozarjanja in raziskovanja in
  • opazovanje enajstih izbranih, za Slovenijo reprezentativnih gozdnih ekosistemov; namen takšnega spremljanja je podrobnejše seznanjanje z ekološkimi procesi, razvojem sestojev, identificiranje vzročno-posledičnih mehanizmov, ocenjevanje nosilnih kapacitet gozdnih ekosistemov z vidika različnih obremenitev (kot so kritični vnosi) in priprava ukrepov. Takšno spremljanje stanja gozdnih ekosistemov se izvaja v okviru t.i. intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov (IM GE).

Kronološki pregled


Leta 1979 je bila v Ženevi, na pobudo evropske ekonomske komisije Združenih narodov (UN/ECE), sprejeta konvencija o daljinskem transportu onesnaženega zraka, konvencija LRTAP.  Na osnovi Konvencije je bil leta 1985, sprejet mednarodni program sodelovanja za oceno in sledenje učinkov onesnaženega zraka na gozdove (ICP Forest). Leta 1986 je Evropska unija sprejela direktivo Sveta EU, ki je določala izvajanje sheme za varstvo gozdov na I. intezivnostni ravni Skupnosti pred atmosferskim onesnaževanjem (Council Regulation N°.(EEC) 3528/86; t. j. spremljanje stanja gozdov na 16 x 16 km mreži. Z uredbo 1091/1994, pa so bile sprejete podlage za izvajanje programa na II.  intenzivnostni ravni, t. j. intenzivnega monitoringa gozdov.

Novembra 2003 je bila sprejeta nova uredba (Regulation (EC) No. 2152/2003 – Forest Focus), ki je urejala izvajanje programov spremljanja stanja gozdnih ekosistemov, za obdobje 2004-2006. V novo uredbo je bilo vključeno tudi preventivna zaščita pred gozdnimi požari in nekater projektne naloge (npr. Biosoil modul biodiverziteta in Biosoil modul tla). Nova uredba je podpirala  razvoj metod za spremljanje biotske raznovrstnosti, klimatskih sprememb in njihovega vpliva na gozdne ekosisteme. Program Intenzivnega spremljanja stanja gozdnih ekosistemov (IM)  je v Sloveniji potekal od začetka leta 2004 (uradno od 1. maja) v okviru programa EU Forest Focus (REGULATION (EC) št. 2152/2003).

V začetku l. 2007  je prenehala veljavnost direktive Forest Focus, kot sistemska podlago monitoringa gozdov v državah EU. Po prenehanju direktive so se aktivnosti nadaljevale v okviru projekta FutMon iz programa LIFE+.

V Sloveniji je spremljanje stanja gozdov predpisano in skladno z »Zakonom o gozdovih« (1994, 2007), čl. 74 v okviru Javne gozdarske službe: (a) usmerjanje  in strokovno vodenje spremljanja stanja razvrednotenja in poškodovanosti gozdov, (b) usmerjanje  in strokovno vodenje poročevalske, prognostično-diagnostične službe za gozdove. Intenzivni monitoring je tudi predpisan s »Pravilnikom o varstvu gozdov« (spremembe in dopolnitve UL RS 56/2006, stran 6003-6115 – priloga dopisa, PVG 2009). Aktivnosti monitoring gozdov so vključene kot del nacionalnih aktivnosti in predstavljene v Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (ReNPVO; MOP,  2006; http://www.uradni-list.si/files/RS_-2006-002-00003-OB~P001-0000.PDF).

V letu 2011 je bilo v Sloveniji spremljanje stanja gozdov na ravni I in ravni II usklajeno glede na mednarodne zaveze Slovenije, v skladu z 20. členom »Pravilnika o varstvu gozdov« (2009), potrjenim programom JGS GIS za l. 2011, Predlogom metodologije za spremljanje stanja gozdov za l. 2011 (pripravi GIS, potrjuje MKGP oz. MKO) ter finančnimi zmožnostmi.

Poleg financiranja MKGP/MKO smo v prvi polovici l. 2011 (do 30. junija 2011) izvajali nekatere naloge mednarodnega projekta Further Development and Implementation of an EU‐level Forest Monitoring System (FutMon LIFE07 ENV/D/000218), ki so vsebinsko povezane z razvojem spremljanja stanja gozdov v EU.

Zaradi zmanjševanja sredstev glede na obdobje 2009-2010 smo se morali odločiti za racionalizacijo aktivnosti tudi glede na rezultate naloge FutMon, kar pomeni zmanjševanje števila aktivnosti na ploskev intenzivnega spremljanja gozdov (depozite, ozon, opad, ..), zmanjševanje števila vzorcev za analize, racionalizacija terenskega dela in iskanje novih projektov, ki preprečujejo nadaljnje zmanjševanje aktivnosti (primer naloge ManFor C. BD., Life+).


V l. 2011 (brez naloge FutMon) je izvajanje spremljanje stanja gozdov potekalo v okviru JGS GIS v okviru naloge 1, t.j. »Usmerjanje in strokovno vodenje spremljanja stanja razvrednotenja in poškodovanosti gozdov« (RPG) v sklopih 1 A in 1 C:

  1. Sklop A: izvajanja spremljanja stanja gozdov / monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov v skladu s PVG 2009. Ta sklop je prispevek k ohranjanju zdravih in vitalnih gozdov in k ohranjanju njihove biotske pestrosti.
  2. Sklop C: V skladu s 20. členom PVG (2009) se izvaja intenzivno spremljanje gozdov oz. raven II kot aktivnosti ICP Forest v okviru Konvencije LRTAP, namen spremljanja je dolgotrajno spremljanje procesov v gozdnih ekosistemih in razkrivanje vzorčno-posledičnih povezav med okoljskimi vplivi in stanjem gozdnih ekosistemov. V 20. členu »Pravilnika o varstvu gozdov« (PVG 2009) je zapisano:
Spremljanje razvrednotenja in poškodovanosti gozdov ter vplivov gozdov na blaženje podnebnih sprememb

(1) Javna gozdarska služba spremlja razvrednotenost in poškodovanost gozdov ter vplive gozdov na blaženje podnebnih sprememb (v nadaljnjem besedilu: spremljanje stanja gozdov) za potrebe seznanjanja javnosti, oblikovanja nacionalne gozdne politike in poročanja v okviru mednarodnih zavez, zlasti Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja (Uradni list SFRJ-MP, št. 11/86) in Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (Uradni list RS-MP, št. 13/95), Resolucij Ministrskih konferenc o varstvu gozdov v Evropi (http://www.mcpfe.org) ter poročil Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) o gozdovih (http://www.fao.org).
(2) S spremljanjem stanja gozdov se ugotavljajo vplivi atmosferskega onesnaževanja na gozdne ekosisteme, vplivi podnebnih sprememb na gozdne ekosisteme in dinamika količine ogljika v gozdnih ekosistemih.
(3) Podatki se spremljajo skladno z metodologijami, ki so določene v predpisih in dokumentih iz prvega odstavka tega člena.
(4) Gozdarski inštitut Slovenije predloži metodologijo za spremljanje stanja gozdov, ki je skladna z mednarodnimi zavezami, ministrstvu do 30. septembra tekočega leta za naslednje leto. Minister, pristojen za gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), lahko zahteva spremembe in dopolnitve predložene metodologije.

Cilji intenzivnega spremljanja stanja gozdnih ekosistemov so da pripomorejo k naslednjim aktivnostim :

  • Nadaljnji razvoj, harmonizacija  in spremljanje (bio)indikatorjev, ki se navezujejo na  opredeljevanje vitalnosti drevja, biotske pestrosti gozdov in sekvestracije ogljika ter na funkcije gozdnih ekosistemov, ki omogočajo njihovo trajnost (npr. zdravstveno stanje gozdnih ekosistemov), oz. omogočajo proizvodno sposobnost, vrstno sestavo talne vegetacije in zaščitno vlogo tal in vodnih virov (v skladu z resolucijo MCPFE, Nacionalni gozdni program,CBD, Konvencija CLTRAP, UNFCCC, KP ….);
  •  Razvoj protokolov za snemanje standardiziranih variabel;
  • Optimizacija aktivnosti intenzivnega monitoringa s posebnimi poudarki na spremljanju odziva na sušni stres, vitalnosti in zdravju drevja in na vpliv imisij onesnažil (CBD, Konvencija CLTRAP, UNFCCC…);
  •  Oceniti odziv gozdnega ekosistema na spremembe onesnaženosti zraka v povezavi s trendi stresnih dejavnikov in ekosistemskih razmer (osnove iz Konvencija CLTRAP, okoljska poročila EU/SLO);
  • Za izbrane gozdne ekositeme ocena kopičenja, sproščanja in spiranja onesnažil in hranil v gozdnih ekosistemih in oceniti kritične vnose in obremenitve gozdnih ekosistemov z SO2, NOx, NH3 in kovinami upoštevajoč učinke trenutnih obremenitev (osnove Konvencija CLTRAP, Göteburški protokol, ICP Modelling and Mapping);
  • Priprava bodočih scenarijev in osnov za oblikovanje strategij ravnanja z okoljem glede na vplive podnebnih sprememb (suša, ekstremni vremenski dogodki..), onesnaženega zraka (dušik, ozon, kovine, POP…) na stanje gozdnih ekosistemov in meritev in situ (prilagajanje na spremenjene okoljske razmere, predlogi ukrepov…, Nacionalni gozdni program );
  • Izvajanje (dela) aktivnosti monitoringa biotske raznolikosti; (Primer/opomba: analiza stanja in permanentno (neprekinjeno) spremljanja vegetacije pomembno iz vidika reševanja aktualnih problemov npr. vpliv klimatskih sprememb in drugi negativni vplivi na gozd, ohranjanje biotske raznovrstnosti na ekosistemski in vrstni ravni in kot odgovor na aktualne vsebine- indikatorji ugodnega ohranitvenega stanja evropsko pomembnih habitatnih tipov in vrst; podlage so Konvencija o biološki raznovrstnosti/CBD, Natura 2000, resolucije MCPFE, Habitatna direktiva, Nacionalni gozdni program),
  • Ocena zalog ogljika za izbrane gozdne ekosisteme, ocena vpliva podnebnih sprememb v povezavi s toplogrednimi plini (TPG) na sekvestracijo ogljika v njih (vezano na UNFCCC, ukrepe blaženja ter v določenih primerih prilagajanja na podnebne spremembe, Nacionalni gozdni program);
  • Testiranje novih metodologij intenzivnega monitoringa;
  • Priprava dobrih praks.

Raven I

Spremljanje stanja gozdov na 16 km x 16 km mreži.
Mreža stalnih vzorčnih ploskev je namenjena spremljanju stanja in sprememb vitalnosti gozdnega drevja. Vitalnost gozdnega drevja se ocenjuje vsako leto, kot osnovi pokazatelj vitalnosti služi osutost krošenj. Poleg letnega spremljanja vitalnosti drevja, se vsakih 10 let opravi tudi analiza stanja tal in vsebnosti kemijskih elementov v listju/iglicah. V Evropi se te aktivnosti izvajajo na približno 6000 ploskvah.
Cilj programa na ravni I je zasnova periodične inventure zdravstvenega stanja gozdov v državah članicah EU, z zbiranjem reprezentančnih podatkov o obsegu in intenzivnosti poškodovanosti gozdov in spremljanjem razvoja.
V Sloveniji se spremljanje stanja gozdov izvaja na nacionalni mreži, katere osnovni namen je pridobiti pregled nad trenutnim stanjem gozdov ter nad časovnimi in prostorskimi spremembami stanja. V okviru te ravni potekajo vsakoletna snemanja stanja gozdov na 41 ploskvah 16 x 16 km mreže, vsakih 10 let pa na več kot 700 ploskvah 4 x 4 km mreže. Razen snemanja vitalnosti drevja se vsakih 10 let, na ploskvah 16 km mreže, opravita še popis stanja gozdnih tal in popis preskrbljenosti gozdnega drevja s hranili. Našteti popisi so v skladu z evropsko metodologijo. Razen tega opravljamo še popise lišajske vegetacije, ki nam služi kot bioindikator za onesnaženost zraka, saj v večini primerov v bližini ploskev ni postaj za merjenje onesnaženost zraka.

Raven II

Na ploskvah intenzivnostne ravni II potekajo bolj podrobne raziskave. Trenutno je v Evropi okoli 850 takšnih ploskev. na katerih se popisuje stanje drevja, gozdnih tal, talne raztopine, mineralne prehrane drevja, sestave opada, prirastka, pritalne vegetacije, spremljajo se padavine in podnebne razmere. Raziskave se odvijajo na omejenem številu ploskev (npr. na 10% ploskev 16 km x 16 km mreže), ki predstavljajo za državo značilne gozdne ekosisteme.

Izpostavljeno

















Naša spletna stran uporablja piškotke, zato, da stran bolje deluje. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?
Ne strinjam se