Večna pot 2, 1000 Ljubljana
Telefon: +386-1-200 7802
Fax: +386-1-257 3589
E-naslov: info@gozdis.si
Kako do nas?
sl
en


DS2: Gozdna biologija, ki vključuje Varstvo gozdov (v letu 2011 preneseno v DS6)


2.A) Ohranjanje gozdnih genskih virov

Poznavanje in varovanje genetske variabilnosti, ki omogoča preživetje in prilagajanje populacij gozdnih drevesnih vrst na spreminjajoče se okolje, sta nujni za ohranjanje in razvoj gozda ter zagotavljanja vseh njegovih funkcij. Rezultati:
  • Operacionalizacija sistema dinamičnega varovanja gozdnih genskih virov (GGV) s pomočjo izobraževanja strokovne javnosti o pomenu, načinu gospodarjenja in stanju GGV v Sloveniji in Evropi: Prevod in priredba sedmih tehničnih smernic za varstvo genskih virov v okviru mreže EUFORGEN (smreka, bukev, dob in graden, črni topol, češnjo, veliki in poljski jesen, jelka). Smernice smo izdali v obliki središčne brošure v reviji Gozdarski vestnik.
  • Izbor enot dinamičnega varovanja GGV v gozdu, nadaljnji razvoj metod pridobivanja, dodelave, shranjevanja ter kalitve gozdnega reprodukcijskega materiala:
  • WESTERGREN et al., Les, 62, 5: 142-148, [COBISS.SI-ID 2964134]. Predstavljena je sistemska rešitev potrjevanja izvora partij semena smreke za potrebe semenarstva v gozdarstvu.
  • Protokol za stratifikacijo zamrznjenega bukovega žira: navodil za potrebe Semenske hranilnice Zavoda za gozdove Slovenije.
  • Razvoj metod določanja prilagoditvenega potenciala izbranih populacij gozdnih drevesnih vrst na potencialne spremembe v okolju:
  • Disertacija: WESTERGREN 2010. Razvoj in praktična uporaba baz molekularnih podatkov v gozdarstvu [COBISS.SI-ID 250678016]
  • Sistemske rešitve potrjevanja izvora partij semena smreke za potrebe semenarstva v gozdarstvu
  • Dopolnjevanje baze molekulskih podatkov z novimi podatki o populacijah v času in prostoru ter njihovi analizi in interpretaciji: Izdelava sistemske rešitve za shranjevanje surovih genetskih podatkov v obliki baze molekulskih podatkov vključno z aplikacijo, ki omogoča priredbo surovih genetskih podatkov za obdelavo z različnimi populacijsko genetskimi programi
  • Izdelava SOP za identifikacijo hibridov med velikim in poljskim jesenom na molekulskem nivoju [COBISS.SI-ID 3097766]
  • Izdelava SOP za analizo mikrosatelitov [COBISS.SI-ID 3098022]
  • DS2-A prispeva k razvoju za potrebe nalog javne gozdarske službe s področja ohranjanja genskih virov, semenarstva in drevesničarstva, projektu EUFGIS, programu EUFORGEN in COST akcijam E52 in FP0905.

2.B) Študije vrstne in funkcionalne pestrosti v ekosistemu gozdnih tal

60% letno asimiliranega ogljika prehaja v biokomponento gozdnih tal, katere delovanje sodi med pomembne izzive raziskav delovanja in odzivov gozda na spreminjajoče se dejavnike okolja. Biokomponenta gozdnih tal omogoča delovanje gozdnih ekosistemov s kompleksnimi odnosi in regulacijo procesov kroženja mase in energije, zato je nujno poznati njeno pestrost na genskem, vrstnem in ekosistemskem nivoju. To omogoča aplikacijo spoznanj za biodiverzitetne, interakcijske, ohranitvene, indikacijske in komercialne namene, ter odzive na spreminjajoče se pogoje v okolju (npr. spremembe v temperaturi in druge antropogeno pogojene motnje v talnih substratih). Rezultati:
  • Spremljanje pojavljanja in razporejanja podzemnih gliv na območju Slovenije in opis rastišč, z namenom izboljšanja in prilagoditve gojenja lokalnim razmeram. Glivne združbe smo analizirali na izbranih rastiščih bukve in topolov v Vojvodini, Makedoniji, Dinaridih ter območij ob zgornji Alpski gozdni meji (objave: Grebenc et al. [COBISS.SI-ID 2964390]; Katanić et al. [COBISS.SI-ID 2964646]; Marjanović et al. [COBISS.SI-ID 3008934]; Benucci et al. FEMS Microbiology Ecology, [COBISS.SI-ID 3122086]).
  • SOP za analize, inokulacije in pripravo sadik, inokuliranih z izbranimi vrstami ektomikoriznih gliv in modeliranje potencialnih rastišč.
  • Pridobitev izhodiščnih podatkov o združbi, izotopski sestavi in razvoj metodologije meritev dihanja in fotosinteze v zastavljenih poskusnih pogojih z rizotroni (Štraus, diplomsko delo, [COBISS.SI-ID 2342223]).
  • Analize rasti drobnih korenin na različnih rastiščih smo preliminarno prikazali na več konferencah, v znanstvenem in poljudno-strokovnem tisku in na delavnici o uporabi težke mehanizacije v gozdarstvu.
  • Razvili smo program za organizacijo baz podatkov o rasti drobnih korenin ter pridobili slovenski in prijavili evropski in ameriški patent za napravo in postopek merjenja rasti korenin v minirizotronih.
  • Prispevek k: EUREKA E!3835, CRP V4-0492, L4-2265, COST FP 0803, FP 0903 in E52, organizacija mednarodnega znanstvenega srečanja z naslovom Belowground complexity v okviru COST akcije FP0803.

2.C) Zbirke

  • Herbarij in mikoteko smo v letu 2010 obogatili za 200 vzorcev gliv, pretežno podzemnih gliv, ca 20 izolatov ektomikoriznih gliv v čisti kulturi. Herbarij je prevzel v hrambo tudi zasebni mikološki herbarij Zore in Ivana Kavčiča (Modrej, GD ) GD Most na Soči). Izvedli smo izmenjave z več herbariji, med drugim s Švedskim naravoslovnim muzejem (Swedish Museum of Natural History) in herbarijem v Kunmingu (Herbarium of Kunming Institute of Botany, Chinese Academy of Sciences – KUN).
  • Živo zbirka ektomikoriznih gliv smo vzdrževali in dopolnjevali po načrtih v SOP (SOP FIGE MET 003 - Shranjevanje vzorcev v laboratoriju FIGE - [COBISS.SI-ID 3099046])
  • Slovenska gozdna genska banka: Stalne zbirke v letu 2010 smo dopolnjevali z ekstrakcijami DNK (dolgotrajno shranjevanje na -85oC)
  • Vzdrževanje in dopolnjevanje baze MOLEKBASE (prosto dostopna baze molekularnih podatkov, razvita za namen hrambe in obdelave podatkov o mikrosatelitnih molekularnih markerjih).
  • Dopolnjevanje zbirk nukleotidnih zaporedij (GeneBank, Unite) s preko 500 zaporedji (gozdno drevja, glive in divji petelin)

2.D) Rizo- in mikoremediacijske tehnologije, pomen korenin in mikorize za kroženje oglljika, stabilizacijo brežin in preventivo pred erozijo

Drobne korenine, mikoriza in micelij mikoriznih gliv regulirajo kroženje ogljika v ekosistemu, so pomembni dejavnik pri procesih in stabilnosti tal ter vplivajo na kvaliteto vode v tleh. Posamezne vrste rastlin in gliv lahko stabilizirajo tako talne agregate, kakor tudi različna onesnažila v tleh, ali pa pospešijo njihov sprejem in akumulacijo v svojem gostitelju – makrobiontu. Rezultati:
  • Na ploskvi na Počku, smo zasadili sadike 6 vrst dreves in ugotovili, da izbrane drevesne vrste kopičijo v koreninah Cd (BCF = 1,2), ostale kovine pa sprejemajo le v manjših vsebnostih in vrstno specifično. Zato lahko uporabimo večino preučevanih drevesnih vrst za fitostabilizacijo onesnaženih tal. Ugodno razmerje med bioakumulacijo in translokacijo kovin smo ugotovili za vse drevesne vrste z izjemo ive, kjer je prenos Cd v liste precejšen (TF = 6,9). Upoštevaje rastne parametre in privzem kovin v sadike je najbolj primerna vrsta za remediacijo obravnavanega območja rdeči bor, najmanj pa iva.
  • Na ploskvah na Krvavcu rezultati kažejo manjšo vrstno pestrost in produkcijo nadzemne biomase na ploskvah, kjer so bili posegi v tla v preteklosti največji. Stabilnost talnih agregatov pozitivno korelira z Shannonovim indeksom kot merilom vrstne pestrosti.
  • Prispevek k projektu L4-0637, CRP Mir ter COST akcijam FP0803 in 0903.

2.E) Varstvo gozdov (DS6): determinacija, biologija, ekologija gozdu nevarnih invazivnih organizmov, modeliranje razvoja in usmeritev integralnega varstva gozdov. Rezultati:

  • Zaključek raziskave odmiranja črnega gabra na Krasu in v severni Italiji. Bolezen je povzročila gliva Botryosphaeria dothidea (črni gaber doslej ni bil znan kot gostitelj te glive). V procesu odmiranja sodelujejo še druge vrste iz družine Botryosphaeriaceae (rou Dothiorella). Sprožilni dejavnik za pojav bolezni jesuša. Molekularna analiza populacije izoliranih gliv je pokazala veliko variabilnost, kar pomeni, da povzročitelj ni bil vnesen, ampak je bolezen povzročila avtohtona endofitna populacija patogena (Piškur et al., European journal of forest research, [COBISS.SI-ID 2992550])
  • Objava članka o prvi ugotovitvi jesenovega ožiga v Italiji in druge znanstvene ter kratke znanstvene prispevke (enega v reviji 1A1). Med deli, objavljenimi v letu 2010, je najbolj odmeven (Ogris et al., Plant dis. 94(1) [COBISS.SI-ID 2484902])

Izpostavljeno

















Naša spletna stran uporablja piškotke, zato, da stran bolje deluje. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?
Ne strinjam se