Večna pot 2, 1000 Ljubljana
Telefon: +386-1-200 7802
Fax: +386-1-257 3589
E-naslov: info@gozdis.si
Kako do nas?
sl
en


 

DS6: Rast, gojenje, dendrokronologija, prostorska informatika


Cilji vključujejo preučevanje rasti gozdnih in negozdnih dreves na intra- in interanualnem nivoju, fizioloških odzivov dreves ter modeliranje prostorskih in ekoloških kazalcev v luči adaptacije drevesnih vrst na spreminjajoče se okoljske in klimatske razmere, lokalno in/ali vzdolž vertikalnih in horizontalnih gradientov na drevesni in sestojni ravni; ter povečevanje kvalitete lesa v slovenskih gozdovih in razvoj tehnik gojenja, ki pripomorejo k blaženju posledic klimatskih sprememb. Rezultati:

3.A) Dendrokronologija

V letu 2010 smo v okviru PS intenzivirali delo na razvoju dendrokronološke mreže na Balkanu. Zelo velik poudarek je bil na vzorčenju v Bosni in Hercegovini, kjer smo obdelali bolj ali manj vsa ekstremna rastišča črnega bora (Pinus nigra) in tako skupno nabrali preko 400 izvrtkov. Dodatno smo na ekstremnih rastiščih vzorčili tudi muniko (Pinus heldreichii), ki po podatkih iz literature dosega večje starosti kot črni bor.
Na osnovi vseh nabranih vzorcev črnega bora smo sestavili preko 500 letno kronologijo za področje BiH. Vzorčili smo tudi v Romuniji (Baile Herculane) in Albaniji (Guri i Topit in Llogara). Izvrtki z vseh lokacij so v obdelavi. Nabran material bomo uporabili za preučevanje odziva črnega bora in munike na ekstremne dogodke, vključujoč klimatske spremembe in z njimi povezane spremembe v gozdnih ekosistemih.

3.B) Gojenje gozdov, ekofiziologija in rast in razvoj lesa pod vplivi poškodb in mikrookoljskih razmer

Razvoj lesa: V rastni sezoni 2010 smo nadaljevali z eksperimenti nadzorovanega ogrevanja debel, in sicer na topolih (Populus alba) za raziskave odziva kambija ter procesov ksilo- in floemogeneze na zunanje dejavnike. Izbrali smo štiri drevesa, na katerih smo vsake 20 dni odvzeli vzorce tkiv. Obenem smo vsak teden odvzeli vzorce listov za izotopske analize. Nadalje smo na različno vitalnih hrastih, katerim smo ob koncu rastne sezone 2009 odvzeli tkiva ličja, kambija in lesa, raziskali anatomske značilnosti kambija ter floemske in ksilemske branike.
Preliminarni rezultati kažejo, da širina prirastkov med različno vitalnimi drevesi zelo variira. Struktura floema in ksilema je v tesni zvezi s širino prirastka. Raziskani parametri bi lahko bili eden izmed kriterijev za ocenjevanje zdravstvenega stanje dreves.

3.C) Gojenje in ekofiziologija: opredeliti in posneti svetlobne razmere v različnih naravnih bukovih sestojih in izmeriti morfološko fiziološki odziv v istih okoljskih razmerah, objava v reviji z IF (Čater et al., European journal of forest research, 129(4): 531-639 [COBISS.SI-ID 2518182])

Na zbranih lokacijah s primerljivimi svetlobnimi razmerami naravnih bukovih rastišč smo proučevali razlike v morfološkem odzivu na svetlobo med posameznimi gozdnimi kompleksi in svetlobnimi kategorijami. Odzivi so se ujemali z meritvami fizioloških kazalcev.

3.D) Modeliranje ekološke zdržnosti gospodarjenja z gozdovi - Preučevanje ekoloških dejavnikov, ki vplivajo na uspevanje izbranih lesnih vrst (v okviru UNG). Rezultati:

Vzorčenje v poplavnih gozdovih črne jelše v Polanskem logu v Prekmurju. Vzorce smo dendrokronološko analizirali. S pridobljenimi podatki smo nadgradili model priraščanja črne jelše (vplivi gospodarjenja (redčenj) na priraščanje.
V Prekmurju smo preučili vpliv dejavnikov na pojavljanje robinje (Robinia pseudoacacia). Napovedno moč modela smo ugotavljali s splošnim linearnim modelom. Zanesljivost modela je bila ocenjena s sedemkratno navzkrižno validacijo z uporabo AUC (Area Under the ROC Curve). Rezultati so pokazali, da so raba tal, nadmorska višina in tip tal dejavniki, ki pomembno pojasnjujejo pojavljanje robinje na preučevanem območju. Robinija se najpogosteje pojavlja na gozdnih površinah in na travnikih najslabše kvalitete, najredkeje jo srečamo na poljih. Rezultati raziskave so bili predstavljeni na 19th Workshop of the European Vegetation Survey, University of Pécs, Hungary.
Analize prostorske razporeditve tipičnih gozdnih sestojev ob reki Muri (vrbe, jeseni, dobi in črna jelša), fragmentov gozdov na aluvialnih ravnicah, v katerih prevladujeta graden in beli gaber ter gričevja na katerih prevladuje bukev ter ugotoviti, kateri dejavniki najbolj vplivajo na njihovo razporeditev. Primerjava razporeditve tipov območij je služila za razvoj splošnega koncepta o delovanju krajine v prostoru z ozirom na tipe gozdov. Oddaljenost od vodnih teles in površinske značilnosti krajine dejavnika najbolj vplivata na porazdelitev različnih gozdnih tipov v krajini. Rezultati so bili predstavljeni v obliki predavanja na konferenci »Forest Landscapes and Global Change: New Frontiers in Management, Conservation and Restoration« v Bragança na Portugalskem.

Izpostavljeno












   





Naša spletna stran uporablja piškotke, zato, da stran bolje deluje. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?
Ne strinjam se